Kurilna sezona in zastrupitve z ogljikovim monoksidom

Nevarna neznanka, ki vsako leto ugasne 50 življenj

Nima barve, niti vonja ali okusa, kar pomeni, da ostaja le stežka izsledljiv in, žal, zlahka pozabljen. Dokler ni prepozno za ukrepanje. Predvsem zato, ker, vsaj v začetni fazi zastrupitve, ki jo zakrivi, povzroča zdravstvene težave, ki se kažejo v simptomih, zelo podobnih virozam, torej tudi zdaj aktualnima sezonski in novi gripi. Zato tudi zdravniki nemalokrat pri iskanju razlogov za stopnjujoče se zdravstvene težave svojega pacienta ne pomislijo na možnost, da bi bil ta lahko zastrupljen z ogljikovim monoksidom. Potem pa, kar tako »mimogrede« in nevede, začetno poslabšanje učnega uspeha v šoli ali problemi na delovnem mestu, ki se odražajo v ponavljajočih se glavobolih, motnjah spomina in težavah v duševnem zdravju, prerastejo v trajno motnjo oziroma okvaro možgan, ki je ni več mogoče (po)zdraviti. Zastrupitve z ogljikovim monoksidom pa se nemalokrat končajo nadvse tragično. Zastrupitev s tem, tako imenovanim nevidnim morilcem, je namreč najpogostejša smrtna zastrupitev v Sloveniji, ki vsako leto zahteva okrog 50 življenj.

In to kljub dejstvu, da je preventiva oziroma (samo)zaščita povsem enostavna, predvsem pa poceni. Kot pravi doc. dr. Miran Brvar iz Centra za zastrupitve Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana: »S samo nekaj deset evrov vredno naložbo je mogoče preprečiti smrt!« Po njegovem prepričanju pa se resnosti tega zdravstveno-varstvenega problema Slovenci resnično premalo zavedajo.

Stara, a premalo resno razumljena peza

Ogenj, ki se suklja v odprtem kaminu, pokljanje gorečih drv in prijetna topota, ki se širi po skrbno zaprtem prostoru, iz katerega že bežen pogled na hladen jesenski ali zimski dan in nič kaj vabeče zunanje okolje pove, da je bolje ostati na toplem v domačem, prijetno ogretem »gnezdu«, je eden izmed najbolj pristnih prizorov domače idilike. Ti so že našli svoj azil v številnih domovanjih, medtem ko marsikje takšna podoba ostaja zapisana med še neuresničenimi cilji …

A bežno naslikana podoba domačnosti vsebuje tudi resne dileme; v ognju se skriva dim, v dimu ogljikov monoksid. In predvsem zaradi slednjega mora biti poskrbljeno za celovito in dosledno zaščito, ki onemogoči neželene nevarne dogodke, med katere brez dvoma sodi tudi zastrupitev z ogljikovim monoksidom, o kateri je, mimogrede, pisal Aristotel že 300 let pred našim štetjem.

»V raziskavi zastrupitev z ogljikovim monoksidom smo ugotovili, da pri nas, konkretno v Ljubljani, narašča število zastrupitev s plinskimi gorilniki. Kljub temu pa peči na premog še vedno ostajajo pomemben vir tovrstnih zastrupitev. Raven ogljikovega monoksida v stanovanju naraste zaradi nepravilne namestitve, vgradnje, delovanja in vzdrževanja peči na drva ali premog, kaminov in plinskih gorilnikov za ogrevanje prostorov in vode pa tudi zaradi nestrokovnega predelovanja napeljav. To se lahko, denimo, zgodi tudi zaradi nepravilno zgrajenega ali pokvarjenega dimnika, zaradi ventilacijskega sistema, iz kleti pa lahko prodre v stanovanje tudi iz kleti, v kateri je peč, ali iz garaže, v kateri je prižgan avto – kar je še posebej nedopustno, kajti zaradi prižganega avta v garaži se lahko zastrupimo celo tedaj, če so vrata garaže odprta,« pojasnjuje dr. Brvar.

Nezaznavni plin, ki ugaša življenja

Izredno strupen plin, ki ga ni mogoče ne zavohati in ne videti (brez smradu ter saj in dima …), kljub dobršnemu, a očitno še vedno vse prej kot zadostnemu védenju o njem, vztrajno ugaša življenja. Ko ga nekdo, ki mu je izpostavljen, pa se tega sploh ne zaveda, vdihne, se ogljikov monoksid v telesu močno veže na hemoglobin v rdečih krvnih celicah; tako onemogoči prenos kisika po krvi in zavre celično dihanje. Težave, ki nastopijo zaradi zastrupitve, so lahko zelo raznolike, najhujše se pokažejo z dušenjem, bolečino za prsnico, nezavestjo, odpovedjo srca in dihanja …

Ob tem dr. Brvar dodaja: »Znaki blagih zastrupitev niso značilni in so zelo podobni virozam; razlika je v tem, da se pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom zdravstvene težave omilijo, počutje pa izboljša, če gremo ven, čim se vrnemo v stanovanje, pa se ponovijo. Pri virozi pa se težave ne spreminjajo. Zato je na ogljikov monoksid treba pomisliti ob istočasnem pojavu zdravstvenih težav pri več ljudeh, ki bivajo v istem prostoru, doma ali, denimo, v službi – predvsem med kurilno sezono.«

Po opozorilih predstavnika Centra za zastrupitve ljubljanskega UKC, kjer trenutno, ko se kurilna sezona šele začenja, pomagajo posameznikom, pri katerih je do zastrupitve prišlo iz kakšnega drugega razloga (trenutno so med prevladujočimi krivci še vedno strupene gobe pa tudi zdravila oziroma njihovi neželeni učinki), je pri sumu na zastrupitev nujno takojšnje ukrepanje – čim hitreje je treba zapustiti stanovanje in poklicati pomoč po telefonski številki 112. Predvsem pa je pomembno mirovanje in izogibanje fizičnim naporom, kajti sicer ogljikov monoksid pospešeno povzroči nepopravljivo škodo organizmu. »Pomembno je, da zdravnika, če sumimo, da smo bili žrtev zastrupitve z ogljikovim monoksidom, opozorimo na to možnost. Tovrstne zastrupitve je namreč zelo težko ugotoviti, potrdimo jih lahko le z določitvijo koncentracije tega plina v krvi, zdravimo pa jih s stoodstotnim kisikom.«

Kaj pa alarmne naprave?

Dr. Brvar je trdno prepričan, da bi številne tragične posledice zastrupitev z ogljikovim monoksidom lahko preprečili – na povsem enostaven način, in sicer »z rednim vzdrževanjem in preverjanjem delovanja grelnih oziroma gorilnih naprav ter z namestitvijo alarmne naprave za ogljikov monoksid v bivalni prostor«.

Namestitev tovrstnih zaščitnih naprav je v Združenih državah Amerike, denimo, obvezna – v na novo zgrajenih objektih oziroma stanovanjskih enotah so alarmne naprave za ogljikov monoksid postale stalnice, vgrajene so v približno 90 odstotkov bivalnih enot. »Takšna praksa bi morala zaživeti tudi v Sloveniji. Le nekaj deset evrov visok strošek nam namreč lahko mimogrede reši življenje. Toda pri tem je pomembno, da ima naprava, če se odločimo za nakup, oznako evropskega standarda; z nakupom, denimo, kitajskih proizvodov te vrste vržemo denar proč, saj željenega učinka ni oziroma ne bo.«

Ob tem pa dr. Brvar opozarja na dvoje. Prvič: prodajalci dajejo prednost napravam za požar, toda te ogljikovega monoksida ne zaznajo. In drugič: če naročimo merjenje ogljikovega monoksida na domu, ni dovolj, če merilec pride, izmeri stanje in odide. »Postopek merjenja ni enostaven, predvsem pa ne zadostuje le kratko trajajoča meritev. Merjenje, če je verodostojno in strokovno, ne more in ne sme biti kratkotrajno, tudi naprava, ki jo preverjamo, mora delovati nekaj časa …«

Zdravnik, s katerim smo se pogovarjali o tihem morilcu, ki se nemalokrat skriva za (domačimi) zidovi, stavi na naložbo, pri kateri je z nakupom enega merilca mogoče preprečiti več smrti. Ta seveda ni toliko nujna kot sta obvezujoči previdnost in skrbnost pri preverjanju delovanja naprav in pri zagotavljanju strokovne izvedbe različnih predelav na domu, ki lahko mimogrede okrnijo varnost starih napeljav. Zato v bližajočih se zimskih dneh ne velja pozabiti, da prenosnih plinskih grelcev in peči nikoli ne smemo uporabljati v zaprtem prostoru. Verjetno pa prav vsi med nami poznamo ljudi, ki to počnejo. Vsaj občasno.

Diana Zajec

Kaskadna odgovornost

Statistika, ki jo v Sloveniji beležimo zaradi zastrupitev z ogljikovim monoksidom, je nadvse tragična in, kar je še huje, nemalokrat povsem nepotrebna, saj bi tragedije lahko preprečili, je prepričan doc. dr. Miran Brvar. »Vsi se še spomnimo primera v Domžalah, kjer je zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom v novo zgrajenem bloku umrl deček, in primera v Kopru, kjer je v podobnih okoliščinah umrla najstnica, ali primera na Koroškem, ko je iz enakega razloga umrl 14-letni fant.« V Domžalah, denimo, gre za značilen primer kaskadne odgovornosti: stanovanjski blok je bil že v izhodišču narobe narejen, a v iskanju krivcev oziroma odgovornih je (tudi v tem primeru) prišlo do poskusa prenašanja odgovornosti, pri čemer se zdi, da vsi vpleteni želijo (svojo) odgovornost prevaliti na uporabnika, ki je (p)ostal žrtev.